Kako vikajo po svetu

V zasebnem in poslovnem življenju se velikokrat znajdemo v situaciji, ko se moramo do sogovorca vesti spoštljivo. V slovenščini velja za formalno obliko naslavljanja vikanje, za kar uporabljamo drugo osebo množine v pogovoru z eno osebo (vi namesto ti). Kako pa spoštovanje sogovorcu izkazujejo v drugih jezikih? Z vikanjem in drugimi spoštljivimi oblikami, ki jih uporabljamo v govorni in pisni komunikaciji, se srečujemo tudi pri prevajanju, zato je pomembno, da jih vsak prevajalec dobro pozna.

Izražanje spoštovanja v tujih jezikih

Spoštljivo ogovarjanje v obliki vikanja je primerljivo z drugimi evropskimi jeziki.

• Vikanje naj bi izhajalo iz francoščine in se je s trgovanjem, diplomacijo in drugimi jezikovnimi stiki preneslo v druge jezike. Tako se podobno kot v slovenščini tudi v francoščini pri običajnem vikanju namesto druge osebe ednine (tu) uporablja druga oseba množine (vous).
• V nemščini se poleg slovničnega števila spremeni tudi slovnična oseba (Sie namesto du – podobno kot pri slovenskem onikanju).
• V španščini in italijanščini pa se namesto druge osebe ednine uporablja tretja oseba ednine.

Obstajajo izjeme

V nekaterih jezikih se vsakdanje vikanje opušča.

• Na primer v švedščini se tudi v formalnem ogovarjanju uporablja druga oseba ednine (du).
• Zanimiv primer je japonščina, kjer se v pogovoru izogibajo rabi osebnih zaimkov, še posebej drugi osebi ednine (anata). Osebni zaimek raje nadomestijo s pripono san (pomeni gospod ali gospa) ali sama (bolj spoštljivo kot san) ali s ponovitvijo osebnega imena.

»Spoštljivo« prevajanje

V različnih državah uporabljajo različne oblike spoštljivega ogovarjanja. Prevajanje od dobrega prevajalca zato zahteva, da pozna te razlike in se izogne morebitnim nesporazumom.