Zakaj prevajalec ne sme pomensko spreminjati besedila?

Prevajanje je proces, pri katerem mora prevajalec čim bolj ohraniti pomen originalnega besedila. Izbrati mora take besedne ustreznice, ki so čim bolj zveste izvirniku, saj ga k temu zavezuje tudi prevajalski kodeks.

Je prevajanje le prepis originala?

Od prevajalca se pričakuje, da bo avtorjevo sporočilo prenesel v drug jezik, a to ni tako lahko. Mnogo besed v drugem jeziku nima pravih ustreznic, še večja ovira pa je samo dejstvo, da je jezik pravzaprav pogled neke kulture na svet, kar pomeni, da odseva vrednote in navade neke družbe. Tako drug jezik sam po sebi pomeni drug pogled na svet, zato prevajanje postane mnogo več kot le prepisovanje originalnega besedila v drug jezik.

Dvojna naloga prevajalca

Etični simboli se spreminjajo od kulture do kulture, zato ima prevajalec dvojno nalogo: pomen besedila mora v drug jezik prenesti tako, da ohrani pomen izvirnika, a hkrati prevod prilagoditi ciljni kulturi, kar pomeni, da mora zamenjati ali prilagoditi določene besede ali fraze.

Kaj je kodeks prevajalske etike?

To je dokument o prevajalski etiki in zavezuje vse prevajalce. Določa pomembne kriterije, ki se jih mora držati prevajalec, in opisuje norme prevajalske etike, splošne obveznosti in pravice prevajalcev. S svojimi določbami zagotavlja kakovostne prevode in usmerja prevajalca pri njegovem delu. Poglejmo nekaj točk iz kodeksa:

• Vsak prevod mora biti po vsebini in obliki zvest in točen glede na izvirnik, kar je za prevajalca moralno in pravno zavezujoče.
• Zvestega prevoda ne gre enačiti z dobesednim prevodom; zvestoba pri prevajanju ne izključuje prilagajanja, ki je potrebno, da besedilo ohrani izvirno sporočilnost, ton in globlji pomen tudi v drugem jeziku in drugem kulturnem okolju.
• Prevajalec mora dobro poznati jezik, iz katerega prevaja, zlasti pa mora do popolnosti obvladati jezik, v katerega prevaja.

Kaj pomeni »lost in translation«?

Včasih se zgodi, da se med prevajanjem iz enega v drug jezik izgubi originalni pomen, saj ga je nemogoče funkcionalno prevesti v drug jezik. To se pogosto dogaja pri literarnem prevajanju, še posebej pri fantazijskem žanru, saj so to besedila, ki od prevajalca zahtevajo kreativnost, kar še dodatno oteži ohranjanje zvestobe izvirniku.

Problem nastane tudi zato, ker avtorji fantazijskih del pogosto sestavljajo nove besedne zveze, ki jih standardna različica jezika ne pozna, pri tem pa je zelo težko izbrati prave besede v ciljnem jeziku. Dober primer je prevajanje Tolkienovega Hobita v španščino. Fraza Hobbit-hole izgubi svoj pomen v španščini, če bi jo prevedli kot »la cueva de un hobbit«, saj to v angleščini pravzaprav pomeni »the cave of a hobbit«.

Zaupajte prevajanje Lingulinim izkušenim prevajalcem – potrudili se bomo, da bomo avtorjevo sporočilo čim bolje prenesli v drug jezik.