Prevajanje poezije
Če vam je poezija pri srcu, potem veste, da mora za kakovosten prevod prevajalec postati pravi poet in se, kot je v eni od svojih pesmi zapisal francoski pesnik Baudelaire, omamljati s poezijo.
Zakaj je prevajanje poezije drugačno?
Prevajanje poezije ni zadeva, ki se je loti vsak prevajalec, saj zahteva veliko nadarjenosti za umetnost in predvsem sposobnost interpretiranja pesmi. Prevajanje poezije ni samo prenos pomena in besed, temveč mora prevajalec paziti tudi na rimo, stopico in verz. Poleg tega so v pesmih pogoste razne stilistične figure, kot so metafora, primera, elipsa, poosebitev itd.
Poznati morate tako pesem kot pesnika
Poznavanje pesmi ne bo vedno zadostovalo, saj je poezija pogosto sredstvo, s katerim pesniki izražajo svoja čustva. Zato je za popolno razumevanje pesmi pomembno, da poznate življenje pesnika, saj to odseva v njegovi poeziji. Prav tako jo zaznamuje obdobje, v katerem je nastala – z današnjega vidika je v pesmih Valentina Vodnika, denimo, veliko več arhaizmov kot v pesmih Kajetana Koviča.
Včasih se pomenu in besedam pridruži še zunanja oblika
Vsak pesnik ima svoj slog pisanja, ki ga moramo prenesti tudi v prevod. Pogosto pa se pesniki radi poigrajo tudi z zunanjo podobo svojih pesmi in tako nastanejo likovne pesmi ali carmen figuratum. Primer take pesmi je Prešernova Zdravljica, ki ima kitice v obliki vinskega keliha, ali Menartov Croquis, ki je napisan v obliki skice.
Bi si upali prevesti Sonetni venec?
Pravi izziv pa je prevajanje Prešernovega Sonetnega venca, v katerem je Prešeren uporabil pesniško figuro akrostih. Sestavljen je iz 14 sonetov in dodatnega zadnjega soneta, ki je sestavljen iz začetnih vrstic vseh preostalih 14 sonetov. Prve črke vsakega začetnega verza, prebrane navzdol, tvorijo ime Primicovi Juliji. Poleg tega pa se vsak sonet začne z zadnjim verzom predhodnega soneta. Tako kompleksno zgradbo pesmi je zagotovo zelo težko prenesti v tuj jezik. Tako je preveden zadnji sonet, Magistrale.
| Poet tvoj nov Slovencam venec vije,
ran mojih bo spomin in tvoje hvale, iz sŕca svoje so kalí pognale mokrócvetéče rož’ce poezije.
Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; cel čas so blagih sapic pogrešvále, obdajale so utrjene jih skale, viharjov jeznih mrzle domačije.
Izdíhljeji, solzé so jih redile, jim moč so dale rasti neveselo, ur temnih so zatirale jih sile.
Lej! torej je bledó njih cvetje velo, jim iz oči tí pošlji žarke mile, in gnale bodo nov cvet bolj veselo.
|
Presenting a new wreath to the Slovenes
Reminder of my wounds and your praise, In my heart’s depths their tender heads did raise Moist-blooming tiny buds of poesies.
In their native land no sunlight gleams; Caressing breezes never soothed their days, Opressive boulders walled them in a maze – Vast, chilly homes to raging stormy scenes.
A rain of sighs and tears bedewed their way, Joyless they grew in unrelenting gloom, Upon their heads the hours of darkness lay.
Look, thus it fades away, their pallid bloom, Just send them from your eye a kindly ray, And they shall bear more joyous blossom soon. |
Kaj pa, ko pesmi pojemo?
Veliko pesmi je bilo prevedenih v tuje jezike, ti prevodi se pogosto tudi zapojejo. Pri prevajanju pesmi, ki imajo glasbeno spremljavo, pa moramo dati še večji poudarek melodiji in ritmu. Ste že slišali pesem Port of Amsterdam, ki jo poje David Bowie? Ste poslušali tudi francoski izvirnik pesmi v izvedbi znamenitega šansonjerja Jacquesa Brela? Katera verzija vam je bolj všeč?
- Bowie: https: //www.youtube.com/watch?v=4uPZIG5BHD4
- Brel: https: //www.youtube.com/watch?v=bkC7WCpJfYY
Prevajanje pesmi je eden najtežjih prevajalskih izzivov. Mnogi menijo, da prevedena poezija nikoli ne more prekositi izvirne. V Linguli se zavedamo, kako bogat je jezik poezije, zato prevajanje pesmi vedno prepustimo prevajalcem s pesniško žilico in umetniško dušo.